Med 5. In 7. novembrom 2025 je v Hamburgu potekala generalna konferenca mednarodne organizacije WorkLab, ki združuje muzejske in akademske strokovnjake s področij delavske kulture. Potekala je v Muzeju dela v Hamburgu (Museum of Work, Hamburg). Na njen sem sodelovala kot predstavnica izvršenga odbora organizacije, moderirala sem prvi sklop predstavitev ter ob zaključku predstavila okvirni program konference, ki jo bomo v naslednjem letu organizirali v Sloveniji v soorganizaciji Skupnosti muzejev Slovenije in Tehniškega muzeja Slovenije.
Konferenca, ki je potekala pod naslovom Workers’ Culture, je izpostavila pomen delavske kulture kot ključnega dela kolektivnega spomina, še posebej v obdobju naraščajočih družbenih in ekonomskih neenakosti. V ospredju je bilo razumevanje snovne in nesnovne dediščine delavstva – od pesmi, pripovedi in ritualov do predmetov, značk, transparentov in zgodovinskih publikacij. Program je povezal muzejske strokovnjake in akademske raziskovalce, ki so predstavili nove pristope k raziskovanju in prezentaciji delavske kulture.
Konferenco je s pozdravnim nagovorom otvoril Søren Bak-Jensen, direktor Delavskega muzeja v Köbenhavnu in predsednik skupščine WORKLAB.
Kratka predstavitev prispevkov
- V uvodnem predavanju sta kustodinji iz gostujočega muzeja, Sandra Schürmann in Luisa Hahn (Museum of Work, Hamburg) izpostavili aktualne izzive in priložnosti pri raziskovanju delavske kulture, s poudarkom na njenem muzeološkem posredovanju in sodobni interpretaciji. Spraševali sta se, kaj danes razumemo pod pojmom delo in delavec, kdo je delavec in kaj je delo?
- Josephine Albris (The Workers Museum, Copenhagen): Predstavila je vlogo pesmi in glasbenih praks pri oblikovanju identitete delavskih skupnosti ter osvetlila pomen glasbenih tradicij za kolektivno spominjanje.
- Hélène Aury in Marguerite Baradat (Musée de l’Histoire vivante, Montreuil): Avtorici sta analizirali vizualno kulturo francoskega delavskega gibanja od 19. do 21. stoletja, s posebnim poudarkom na barvah, ki simbolizirajo posamezne skupne delavcev, simbolih in oblikovanju materialne propagande.
- David Longford (Framework Knitters Museum, Nottinghamshire): Predstavil je doslej slabo raziskane prvomajske običaje čipkarjev iz Nottinghamshira in opozoril na pomen rekonstrukcije lokalnih tradicij.
- Aleksandra Selivanova (Bauhaus University, Weimar): Prispevek je obravnaval rekonstrukcijo naprav in učnih pripomočkov Centralnega inštituta za delo (1920–1939), kar je odprlo razpravo o razvoju ergonomije in racionalizacije dela.
- Johannes Graf (German Clockmaking Museum, Furtwangen): Obravnaval je avtobiografijo Bertholda Schneiderja, ki ponuja vpogled v družbene, kulturne in religiozne dimenzije življenja delavca v nemški urarski industriji.
- Konstantina A. Hornek (University of Applied Arts, Wien): Predstavila je raziskavo zvočnih arhivov, s katero je osvetlila čustvene in socialne razsežnosti delavskega vsakdana.
- Almut Hertel (Industrial Museum Chemnitz): Prispevek je obravnaval razvoj in preobrazbo delovnih oblačil ter njihovo umeščanje med funkcionalnost, simboliko in identiteto.
- Tara Bursey (Workers Arts & Heritage Centre, Hamilton/Ontario):
Predstavila je izzive in priložnosti digitalnega razstavljanja kanadskih sindikalnih transparentov ter reflektirala možnosti prenosa materialne dediščine v digitalne formate. - Kalle Kallio (The Finnish Labour Museum, Helsinki): Predstavil je projekt kartiranja delavske dediščine na Finskem, ki vključuje metodološko inovativne pristope k identifikaciji in dokumentaciji delavskih kulturnih praks.
- Søren Bak-Jensen (The Workers Museum, Copenhagen): V prispevku We are the workers! je analiziral nastanek, uveljavitev in postopni razkroj danske delavske skupnosti v obdobju 1870–1940 ter prikazal konceptualni okvir za njeno muzejsko prezentacijo.
- Andreas Praher (Museum Arbeitswelt Steyr): Predstavil je projekt Labour Lab, ki muzej umešča kot interaktiven prostor za neformalno izobraževanje o socialni pravičnosti, demokraciji in delavskih pravicah ter prednostih in izzivih uporabe modernih tehnologij pri muzejski interpretaciji.
- Niklas Cserhalmi (Museum of Work, Norrköping): V zaključnem prispevku je izpostavil vlogo muzejev kot demokratičnih institucij, ki lahko povezujejo različne družbene in industrijske akterje ter tako prispevajo k širšemu vključevanju državljanov.
Sklepne ugotovitve
Konferenca Workers’ Culture je pokazala, da delavska kultura ostaja pomembno področje raziskovanja, muzealizacije in družbenega dialoga. Posebej so bile poudarjene potrebe po interdisciplinarnemu ohranjanju dediščine, vključevanju skupnosti, razmisleku o pojmu in pomenu delavstva v sodobni globalni družbi ter krepitvi muzejev kot demokratičnih prostorov , ki v naglo spreminjajočemu svetu lahko prispevajo k razumevanju, osvetljevanju in sprejemanju.
Konferenca je ponudila tudi veliko priložnosti za izmenjavo, debato in mreženje strokovnjakov in institucij. Ogledali smo si stalne in občasne razstave v gostujočem muzeju, ki se dotikajo delavstva in delavske kulture.
Fotoutrinki, Muzej dela, Hamburg. Foto: Irena Marušič
