Sekcije***
SMS
Sekcije
Sekcija za dokumentacijo - arhiv
Redna srečanja članov SZMD:
- Zapisnik sestanka, 14. 12. 2022
- Zapisnik sestanka, 1. 3. 2023
- Zapisnik Volilne komisije, 1.3.2023
Strokovna srečanja:
- Strokovni posvet Premična kulturna dediščina v digitalni obliki, 15.5.2023
Posvet Dediščina v digitalni obliki, 15. maj 2023, 1. del
Posvet Dediščina v digitalni obliki, 15. maj 2023, 2. del
- Spletno srečanje 1/1: GRADIVO, PRIDOBLJENO NA TERENU, 23.10.2023, 12.2.2024
Publiciranje
- Mag. Tita Porenta, Nina Sotelšek, mag. Gorazd Knific, mag. Darko Knez, Miha Špiček: SEKCIJA ZA MUZEJSKO DOKUMENTACIJO PRI SKUPNOSTI MUZEJEV SLOVENIJE IN PREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA V DIGITALNI OBLIKI
Mednarodna dejavnost
- Mednarodni kongres slovenskih muzealcev SMD –ICOM – SMS, 20.9.2023 Referat MS KONČNA
- Strokovna ekskurzija v Zagreb (Muzejski dokumentacijski centar in Muzej grada Zagreba), 20.11.2023 foto Miha Špiček, Nina Sotelšek
Sekcija za dokumentacijo
Sekcija je bila ustanovljena pod imenom Sekcija za dokumentacijo 2001, 1. 3. 2023 pa se je preimenovala v Sekcijo za muzejsko dokumentacijo (SZDM).
Člani SZMD lahko postanejo zaposleni v ustanovah, ki so članice SMS in delajo na področju muzejske dokumentacije, ter upokojeni sodelavci teh ustanov. Izjemoma lahko član postane tudi drugi zainteresirani, katerega članstvo na podlagi oddane pisne prošnje obravnava in potrdi izvršni odbor SZMD.
SZDM skrb za interesno povezovanje in sodelovanje na področju dokumentacije muzejskega gradiva, spodbuja in omogoča izmenjave izkušenj med njenimi člani, organizira izobraževanja in strokovna usposabljanja ter se povezuje in sodeluje s sorodnimi društvi, kulturnimi in raziskovalnimi ustanovami ter strokovnjaki v Sloveniji in tujini.
Promovira muzeje in muzejsko delo, s posebnim poudarkom na promociji dela muzejskih dokumentalistov v strokovnih in splošnih javnostih, kot pomemben segment muzejskega dela. Nudi strokovno podporo kandidatom za strokovni izpit na področju muzejske dokumentacije.
Svoje delo SZMD publicira v strokovni literaturi in zborniki iz teorije in prakse ter prevaja referenčne tuje literature v slovenski jezik, v tiskanih in/ali elektronskih medijih, ki jih, v skladu s potrjenim letnim program dela, izda SMS.
SZMD vodi 5 članski IO. 1.3. 2023 so bili vanj za štiri letni mandat izvoljeni: mag. Tita Porenta, Muzeji radovljiške občine (predsednica), Nina Sotelšek, Mestni muzej Krško (podpredsednica), mag. Darko Knez, Narodni muzej Slovenije (član), mag. Gorazd Knific, Muzej in galerije mesta Ljubljane (član) in Miha Špiček, Slovenski etnografski muzej (član).
Pravilnik Sekcije za izobraževanje in komunikacijo
Skupščina SMS je potrdila Pravilnik o delovanju Sekcije za izobraževanje in komunikacijo. Zahvaljujoč pravilniku bo delo sekcije bolj dorečeno in ga bo lažje izvajati. Vsem članom in vodstvu želimo uspešno delo.
Sprememba v vodstvu Sekcije konservatorjev-restavratorjev
Po dolgih letih predanega dela se je kot predsednica sekcije poslovila Jana Šubic Prislan iz Goriškega muzeja. Hkrati se je po več letih poslovila tudi kot članica Nadzornega odbora SMS. Za vso njeno delo in prizadevanja smo ji nadvse hvaležni in upamo, da bo še naprej sodelovala z nami.
Nova predsednica sekcije je Eva Ilec iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Njej in članom sekcije želimo uspešno delo!
Sekcija za konservatorsko-restavratorsko dejavnost
Sekcija za konservatorsko-restavratorsko dejavnost je aktivna že skoraj 30 let. Pričela je delovati z namenom, da muzejske strokovne delavce, ki delujejo na področju konserviranja in restavriranja poveže, jih informira, neformalno izobražuje in jih zastopa pri skupnih strokovnih zadevah. Istočasno se trudi na primeren način predstavljati in promovirati stroko v javnosti.
Strokovno srečanje 2010, Slovenski etnografski muzej (Irena Porekar Kacafura)
Sekcija od leta 2001 izdaja Priročnik za muzejsko konservatorsko-restavratorsko dejavnost in organizira mednarodna pomladna Strokovna srečanja, kjer konservatorji-restavratorji predstavljajo svoje delo na plakatih, s predavanji in v zborniku. Pripravlja tudi tematske publikacije in organizira priložnostna predavanja, strokovne ekskurzije ter druge oblike druženja namenjene stroki, drugim muzejskim delavcem in javnosti.
Obisk Istituto per l'Arte e il Restauro Palazzo Spinelli, strokovna ekskurzija v Firence 2009 (Irena Porekar Kacafura)
V sekciji deluje okoli 70 v muzejih zaposlenih konservatorjev-restavratorjev. Trenutno jo vodi 7-članski strokovni kolegij pod vodstvom mag. Jane Šubic Prislan (Goriški muzej), jana.subic@gmail.com.
Ostali člani kolegija so: dr. Eva Ilec (Pokrajinski muzej Ptuj–Ormož), mag. Nada Madžarac (Moderna galerija), Zoran Milić (Narodni muzej Slovenije), mag. Ana Motnikar (Slovenski etnografski muzej), Nataša Nemeček (Narodni muzej Slovenije), Irena Porekar Kacafura (Pokrajinski muzej Maribor), Simona Škorja (Narodna galerija).
15. strokovno srečanje konservatorjev-restavratorjev 2015
Letošnje 15. strokovno srečanje konservatorjev-restavratorjev se je tokrat prvič odvijalo v Narodni galeriji. S plakati in filmom se je predstavilo 92 udeležencev. Poleg slovenskih konservatorjev-restavratorjev so sodelovali še kolegi iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Bolgarije, Madžarske in Italije. Tega smo zelo veseli, saj potrjuje, da je naše srečanje postalo prepoznavno tudi onstran meja Republike Slovenije. S finančno podporo Ministrstva za kulturo in sponzorskimi sredstvi je izšla tudi publikacija Konservator-restavrator. Objavljeni povzetki plakatov prihajajo z vseh področij varovanja premične in nepremične kulturne dediščine ter arhivskega gradiva. Strokovno srečanje so v popoldanskem delu spremljala tudi številna predavanja.
Jana Šubic Prislan je v plenarnem predavanju z naslovom Zmanjševanje tveganj za dediščino – projekt preventivne konservacije v slovenskih muzejih predstavila mednarodni projekt obvladovanja tveganj v depojskih prostorih, ki jih podpira poseben računalniški program. Sledila so krajša predavanja.
Foto: Janko Dermastja, Narodna galerija
Foto: Janko Dermastja, Narodna galerija
Foto: Janko Dermastja, Narodna galerija
Foto: Janko Dermastja, Narodna galerija
Sekcija za avdiovizualno
Zloženka Muzeji in avdiovizualno
Področje avdiovizualnega je dokaj novo v muzejski stroki in neurejeno ter polno različnih dilem, kar pogosto sproža zelo različna temeljna vprašanja kako naprej. Novoustanovljena sekcija bo pripomogla k razreševanju različnih dilem in urejanju širše sheme avdiovizualnega področja. S tem bi na eni strani poenotili vrednost in pomen avdiovizualnega v muzeju, na drugi strani pa bi se lahko razvijale vse specifike, ki nastajajo pri povezovanju z različnimi tematskimi muzeji in oddelki znotraj splošnih muzejev.
Cilji sekcije za avdiovizualno je povezati vse, ki se v muzejih s tem ukvarjajo in razvijajo na različne načine. S strokovnim pristopom, izmenjavo izkušenj, pogledov in mnenj želimo razrešiti problem avdiovizualnega. Zato vabimo vse kolege muzealce, ki se avdiovizualnim ukvarjajo, da se nam pridružijo.
Goriška - mozaik tisočletij - Nova Gorica, utrinek iz snemanja v pisarni župana, 2001
Glavne točke naše pozornosti so:
1. avdiovizualna dokumentacija
- evidentiranje
- dokumentiranje
- inventariziranje
2. hranjenje in konzervacija
3. avdiovizualija kot muzealija
- avdiovizualno kot baza, gradivo za nadaljnje preučevanje
- kdaj je avdiovizualija dokument in kdaj muzealija
- valorizacija
4. avdiovizualna prezentacija
- avdiovizualne pripovedi
- umeščanje avdiovizualije na razstavo
- njena komunikacija s predmeti na razstavi in z obiskovalci
5. popularizacija
- spodbujanje razvoja avdiovizualnega v muzejih in z vsemi muzejskimi strokami
- povezovanje s širšo in ciljno javnostjo
- AV kot medij za popularizacijo razstav, muzeja in muzeologije
6. avdiovizualno in nesnovna kulturna dediščina
7. mreženje z mednarodnimi sekcijami, društvi, raziskovalnimi inštitucijami
8. povezovanje z ljubitelji, ustvarjalci in zbiralci avdiovizualnega gradiva
Ročna žetev s srpi, Rodiško polje, poskus rekonstrukcije, 2008
Člani:
Darja Skrt, Goriški muzej darja.skrt@goriskimuzej.si
Monika Kokalj Kočevar, Muzej novejše zgodovine Slovenije monika@muzej-nz.si
Sebastjan Weber, Muzej novejše zgodovine Celje sebastjan.weber@mnzc.si
Janez Polajnar, Muzeji in galerije mesta Ljubljane janez.polajnar@mgml.si
Blaž Verbič, Muzej Velenje blaz.verbic@muzej-velenje.si
Darja Kranjc, Park Škocjanske jame darja.kranjc@psj.gov.si
Jože Dežman, Gorenjski muzej jdmemores@gmail.com
Sekcija knjižnic
Muzeji in galerije za svoje delovanje potrebujejo knjižnice. Ni mogoče pripraviti razstave, pedagoškega programa ali razprave o muzejskih predmetih, slikah, ki jih hranijo brez literature, kjer spoznavamo nove trende v stroki in temeljne razprave o primerjalnem gradivu. Tako imajo vse muzejske in galerijske ustanove v Sloveniji knjižnice. Te so glede na usmeritev matične ustanove in njeno zgodovino lahko manjše z nekaj tisoč enotami ali pa predstavljajo pomembne nacionalne ustanove z več desettisoč zvezki. Lahko jih vodi le en knjižničar, nekje je to dopolnilna dejavnost kustosa, ali pa zanje skrbi več bibliotekarjev. Vse knjižnice sodijo med specialne knjižnice in podatke o svojem delovanju posredujejo tudi Centru za razvoj knjižnic, ki jih potem objavlja na spletnem naslovu - podatki za leto 2012.
Muzejski knjižničarji smo leta 2001 ustanovili svojo sekcijo. Njen namen je pospeševati sodelovanje med knjižničarji, razreševati problematiko enotne obdelave gradiva, pomoč manjšim ustanovam, zamenjava gradiva. Organizirali smo nekaj strokovnih ekskurzij. Ker pa je med »nenapisanimi« dolžnostmi knjižnic pogosto tudi skrb za založniško dejavnost ali vsaj zamenjava gradiva, smo v zadnjih letih poskrbeli za promocijo te dejavnosti. Leta 2007 smo organizirali prvi, 2010 drugi in v letu 2013 želimo izpeljati tretji muzejski knjižni sejem.
Sekcija za izobraževanje in komuniciranje
Sekcija za izobraževanje in komuniciranje je bila ustanovljena 18.11.1971 kot Pedagoška sekcija, ki se je tako imenovala vse do leta 2013. Sekcija v svojih vrstah združuje in povezuje muzejske pedagoge, ki se pri svojem delu najpogosteje srečujejo z različnimi skupinami obiskovalcev ter njihovimi željami in potrebami. Vsako leto sekcija organizira izobraževanja v okviru programa »Več ljudi več ve«, v obliki predavanj in delavnic ter strokovnih ekskurzij, delovna srečanja pa izvajajo v različnih muzejih in galerijah po vsej Sloveniji, kjer si izmenjujejo izkušnje in spoznavajo pedagoško prakso in delovanje muzeja gostitelja.
Člani sekcije se udeležujejo številnih promocijskih prireditev po vsej Sloveniji, kot so vsakoletna srečanja ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol, Festival ustvarjalnosti in inovativnosti, Kulturni bazar, Otroški bazar, Študentska arena, sejem Narava in zdravje in drugi.
Od leta 1999 bienalno izdajajo knjižico Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah, od leta 2014 le v elektronski obliki. Sekcija je leta 2003 izdala priročnik Drugačen muzej in leta 2009 Dostopen muzej – Smernice za dobro prakso, ki ponujata številne koristne nasvete, kako muzejske ustanove približati širši množici. Priročnika nista namenjena le muzejskim pedagogom ampak tudi ostalim muzejskim delavcem.
Od leta 2010 sekcija organizira skupno promocijsko akcijo » Z igro do dediščine«, ko v tednu otroka številni muzeji in galerije ponudijo otrokom in družinam bogat brezplačen program. Prepoznavnost skupne akcije je vsako leto večja, aktivnosti muzejev in galerij pa so združene v skupni knjižici, ki je distribuirana po knjižnicah, vrtcih, šolah, kulturnih domovih. Namen akcije je v kulturne ustanove privabiti številne mlade obiskovalce, ki bi dediščino odkrivali na zabaven in igriv način.
Kako senzorno dostopni in vključljivi so slovenski muzeji in galerije
Foto: TOMO JESENIČNIK, MAJA KUMPREJ GORJANC, LILJANA SUHODOLČAN
Sekcija za tehniško dediščino
Sekcija za tehniško dediščino
Zastava 750 (foto: Blaž Zupančič)
Poštni nabiralnik (foto: Blaž Zupančič)